There is no translation available.

perje graficni povzetek

🔬 V ZRS Bistra Ptuj ustvarjamo znanje za razvoj krožnih rešitev, inovativnih materialov in tehnologij: od laboratorijskih raziskav do pilotnih demonstracij.  

❓Ali ste vedeli, da lahko kurje perje, ki ga večinoma zavržemo, postane surovina za materiale v medicini?

Odpadek, ki ga je veliko
Na svetu vsak teden zakoljejo okoli 400 milijonov piščancev. Vsak da v povprečju približno 125 gramov perja, tako da se na leto nabere več kot 18 milijonov ton perja, od tega okoli 3,6 milijona ton v Evropi. Le manjši del se predela v krmo ali gnojila. Večina konča na odlagališčih ali v sežigalnicah. Pri sežiganju nastaja CO₂, na odlagališčih pa metan, ob tem pa se razmnožujejo mikroorganizmi, ki lahko porušijo ravnovesje v tleh in onesnažijo podtalnico.

Skrit zaklad: keratin
Perje je skoraj v celoti (okoli 90 %) iz keratina. To je trdna in naravno razgradljiva beljakovina, enaka tisti v naših laseh in nohtih, telo pa jo dobro prenaša. Zato jo uporabljajo v kozmetiki, negi las, medicini in prehrani, trg keratinskih izdelkov pa hitro raste. Težava je v tem, da je keratin zelo odporen. Običajni postopki za njegovo pridobivanje uporabljajo agresivne kemikalije, ki beljakovino tudi poškodujejo.

Samo voda
Zato smo uporabili drugačen pristop: samo vodo, segreto na 180 °C in pod tlakom, da ostane tekoča. Takšni vodi rečemo subkritična voda. Načelo je podobno kot pri ekonom loncu, le da sta temperatura in tlak precej višja. V takih pogojih voda v eni uri razgradi perje, keratin pa ostane uporaben. Perje za raziskavo je prispevala lokalna perutninska industrija.

Drobne kapsule za zdravila
Iz keratina smo nato izdelali drobne delce. Preizkusili smo tri različne »partnerje«, ki se vežejo s keratinom: alginat iz rjavih alg, hitozan iz oklepov rakov in natrijev tripolifosfat (TPP), sol, ki jo poznamo tudi iz živilske industrije. Najboljše rezultate je dal TPP. Delci so bili manjši od 500 nanometrov, kar je več kot stokrat manj od debeline človeškega lasu, in so bili stabilni.

Vanje smo vgradili antibiotik amoksicilin. Delci so ujeli 69 % antibiotika in ga sproščali postopoma, v šestih urah skoraj v celoti (96 %). To je pomembno, ker enakomeren odmerek deluje dlje in bolj zanesljivo kot zdravilo, ki se sprosti naenkrat.

Dvojni učinek
V laboratorijskih testih so delci z antibiotikom bakterije E. coli in S. aureus zavirali učinkoviteje kot enaka količina prostega antibiotika. Keratin je ob tem ohranil še eno koristno lastnost: lovi proste radikale, ki v kroničnih ranah povzročajo oksidativni stres in upočasnjujejo celjenje. Delci torej hkrati dostavljajo zdravilo in pomagajo okolju v rani.

Kaj sledi
Rezultati so laboratorijski in pomenijo prvi korak. Amoksicilin smo uporabili kot preizkusno zdravilo. V nadaljnjih raziskavah bomo preizkusili še druge antibiotike, na katere so bakterije manj odporne. Delce bi lahko vgradili v hidrogele ali lepljive filme za oskrbo ran.

Zakaj je to pomembno
Raziskava pokaže, kako lahko iz odpadka z okolju prijaznim postopkom nastane surovina za izdelke z visoko dodano vrednostjo. Tako je krožno gospodarstvo videti v praksi: manj odpadkov, nove priložnosti za industrijo in rešitve za zdravje. Raziskavo smo opravili skupaj s Fakulteto za strojništvo ter Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, financirala pa jo je ARIS.

Naš cilj: iz lokalno dostopnih odpadnih surovin razvijati bioaktivne materiale, ki prispevajo k zdravju ljudi in manjši obremenitvi okolja.

Vir: Fras Zemljič L., Tušek L., Mešl A., Plohl O., Čolnik M., Škerget M. Feathered innovation, RSC Advances, 2026. doi.org/10.1039/d5ra09952h (odprti dostop)

Ob Svetovnem dnevu znanosti za mir in razvoj se aktivno vključujemo v Mesec znanosti, v katerem predstavljamo del našega raziskovalnega dela in okolja, raziskovalce in rezultate (ARIS: P2-0414, J2-50228, J2-60044), ki dokazujejo, da ima znanost pomembno vlogo pri oblikovanju trajnostne prihodnosti.

🧪 Spremljajte nas!