Prodaja na stojnici: Kdo vam lahko pomaga pri delu?

Bliža se december z njim pa številni praznični sejmi. Ti so lahko odlična priložnost tudi za manjše podjetnike, da s svojimi izdelki navdušijo mimoidoče. Prodaja na stojnicah je torej priložnost za dodaten zaslužek. Vendar pa morate poskrbeti, da bo vaše poslovanje urejeno skladno z zakonodajo ter da boste ustrezno uredili status za morebitne pomočnike. Na vse to bodo namreč prav gotovo v prazničnem času pozorni tudi tržni inšpektorji.

Kdo lahko prodaja na stojnici?

Oseba, ki prodaja na stojnici, je lahko samostojni podjetnik, registriran za ustrezno dejavnost, lahko pa gre za zaposleno osebo, ki ima odprt tudi popoldanski s. p. ali pa nekoga, ki ima priglašeno osebno dopolnilno delo (ODD).

Pri tem pa le tisti, ki so se odločili za odprtje podjetja – bodisi običajnega s.p. bodisi popoldanskega s.p. – lahko za delo angažirajo oziroma najamejo (so)delavce.

Kdo lahko pomaga pri delu na stojnici?

Najpogosteje za pomoč na stojnici podjetniki najamejo študente, ki lahko delajo preko napotnice, ali druge posameznike na podlagi podjemne pogodbe. Obstaja pa tudi možnost, da podjetnikom na stojnici pomagajo družinski člani. Tovrstna oblika dela se imenuje kratkotrajno delo, uzakonja pa ga Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.

Za kratkotrajno delo se šteje brezplačno opravljanje dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ 10 zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ 10 zaposlenimi.

Delo lahko opravlja:

  • zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,
  • zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti enega od staršev lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,
  • oseba, s katero je lastnik ali solastnik mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena,
  • starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe.

Posameznik, ki opravlja kratkotrajno delo, je lahko v delovnem razmerju, brezposeln ali upokojen, delo pa ne sme presegati 40 ur mesečno.

 

Podjetnik mora voditi evidenco kratkotrajnega dela

Podjetniku oziroma delodajalcu kratkotrajnega dela ni treba posebej priglasiti. Mora pa sam voditi evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu. Evidenca mora vsebovati osebno ime, naslov in davčno številko osebe, uro začetka in konca opravljanja kratkotrajnega dela po dnevih ter skupno število ur opravljenega kratkotrajnega dela v posameznem mesecu.

Delodajalec mora osebo, ki opravlja kratkotrajno delo, prijaviti v zdravstveno zavarovanje za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.

ODD ali popoldanski s.p.?

Če torej razmišljate, da boste v prazničnem decembru svoje izdelke prodajali na različnih sejmih, razmislite, na kakšen način se vam najbolj izplača registrirati vašo dejavnost.

Morda ste že priglasili osebno dopolnilno delo, na podlagi katerega izdelujete določene izdelke. V tem primeru vam pri prodaji na stojnici legalno ne more pomagati nihče, saj je status osebnega dopolnilnega dela vezan na konkretno fizično osebo. Poleg tega pa bodo tudi vaši prihodki omejeni. Posameznik namreč z opravljanjem ODD v polletju koledarskega leta ne sme zaslužiti več kot znaša seštevek treh povprečnih mesečnih neto plač v Sloveniji v preteklem koledarskem letu.

Zato je morda bolj smiselno, če ste seveda zaposleni, da registrirate popoldanski s.p.. Prodaja na vaši stojnici bo bolj urejena, saj boste lahko najeli pomočnike. Lahko študente, lahko posameznike na podlagi podjemne pogodbe, ali pa, kot opisano, družinske člane. S tem ne le, da boste razbremenili sebe, ampak boste predvsem ustregli strankam, da ne bodo (pre)dolgo čakale v vrsti.

 

Povzeto po prispevku na strani: data.si