Spodnje Podravje

Spodnje Podravje predstavlja znotraj Slovenije območje s skupnimi razvojnimi problemi na eni ter razvojnimi možnostmi na drugi strani, ki se lahko najbolj učinkovito udejanjijo v korist vseh prebivalcev območja le, če se območje konstituira kot regija in če oblikuje lastno razvojno strategijo ter programe, s katerimi bo čim bolj samostojno usmerjalo svoj prihodnji gospodarski, socialni, kulturni, prostorski in okoljski razvoj.

Območje Spodnjega Podravja obsega 16 občin: Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Podlehnik, Mestna občina Ptuj, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale.

Območje Spodnjega Podravja je sorazmerno gosto naseljeno in predvsem v kmetijstvo usmerjeno območje, ki vključuje Haloze in dele Slovenskih goric ter ravnine ob Dravi in njenih pritokih na Ptujskem polju. 

Dornava

Dornava

Zetale

Žetale

Markovci

Markovci

Videm

Videm

sveti andraz

Sveti Andraž

cirkulane

Cirkulane

Na severu zajema Spodnje Podravje tudi osrednji zahodni del Slovenskih goric in se razprostira od Krčevine pri Vurbergu čez reko Pesnico do občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah.

Haloze se razprostirajo od Jelovškega potoka pri Makolah na zahodu, do Zavrča ob meji s Hrvaško na vzhodu. Delijo se na vzhodne ali vinorodne Haloze, kjer vinogradi pokrivajo skoraj desetino površin, in na zahodne ali gozdnate, kjer gozdovi pokrivajo skoraj polovico površine. Meja poteka po dolini Peklača.

Najobsežnejši del Ptujskega polja je prodna nasipina, prekrita s plastjo humusa, kar daje dobre pogoje za poljedelstvo. Na nekdanji gozd spominjajo le še imena vasi Bukovci, Borovci, Gajevci, Zagojiči. Gorice in ravnine gradijo zelo različne usedline: pesek, glina, prod, peščenjak, lapor in apnenec, ki so se v geomorfoloških procesih izoblikovale v različne reliefne skupine, kot so: gorice, slemena, grape, doline in terase.